Paradižnik

Bodi drzen, vztrajen, se povezuj in imej zgodbo – da uspeš kot podjetnik v zeliščarstvu

Uspeti kot podjetnik v zeliščarstvu pomeni imeti drzno idejo, trdo garati in vztrajati, se nujno povezovati, imeti zgodbo, obvladati promocijo. Potem uspeš. Ministrica za kmetijstvo je pozvala, naj se zeliščarji povežejo in povedo, kaj potrebujejo. Sredstva za to Evropa ima. In moramo jih po njenih besedah pravilno izkoristiti. Festival se bo zaključil danes popoldne.

»Zeliščarstvo je zelo pomembna panoga, zato že uresničujemo ukrepe smernic razvija lokalne oskrbe z zelišči. Slovenija ima namreč izjemne pogoje za razvoj butičnega kmetijstva. Obdaja nas neokrnjena narava, imamo sonaraven način kmetovanja, rodovitno prst, obenem pa tudi napredno tehnologijo in odlično znanje. Čas je, da prepoznamo te prednosti in začnemo razvijati ves potencial. Pri tem je pomembno sodelovanje, nenehno učenje, trdo delo, povezovanje, marketing in piar. Le tako lahko odločno nastopimo tudi na mednarodnem trgu,« je na okrogli mizi O podjetništvu v zeliščarstvu na 2. Zeliščarskem festivalu v Geossu izpostavila dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira in vzpodbuja ukrepe za mlade podjetnike, da se začnejo povezovati v skupine, se spoznavati in mrežiti.

Slovenija leži v osrčju Evrope, zato ima dobre možnosti za preboj na tuji trg, a je zeliščarstvo kot kmetijska panoga manj izpostavljeno. »Naši pogoji narekujejo individualne, manjše zgodbe, zato sploh ne rabimo slediti trendom masovnega kmetovanja. Vseeno pa ne sme zmanjkati podjetniškega pristopa. Če se na začetku poslovne poti povezuješ, je v prihodnosti lažje. Mladi zeliščarji se moramo spoznati, navezati stik, se nenehno izobraževati in ostajati vidni. Brez znanja ne gre,« je začetno pot preboja na trg opisala mag. Tatjana Buzeti, lastnica kmetije Vidov brejg z Goričkega, ki sicer dela na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije.

Gregor Renčelj, direktor Kozmetike Renčelj z največjo pridelavo sivke pri nas, je poudaril predvsem pomen prilagodljivosti, vztrajnosti in trdega dela. Lara Lapajne Golob, lastnica blagovne znamke Hiša zelišč in Dežele doživetij iz Idrije, pa je med drugim omenila, da je za večjo konkurenčnost pomembna dobra, malo drugačna zgodba, ki pritegne. »Naš marketing vključuje bogato vsebino, rdečo nit posamezne zdravilne rastline, osebni pristop, možnost, da kupec sam spozna vsa zelišča in izdelke. Zato je poleg izdelkov vključila doživetja, kot so počitek v naravi, skodelica dobrega čaja z razgledom in uživanje na travniku.

Govorniki so se strinjali, da bo slovensko zeliščarstvo v prihodnosti zaživelo s sodelovanjem, povezovanjem, vztrajnostjo, ozaveščenostjo in pravim marketinškim pristopom. Bi pa še enkrat šli v isto, čeprav jim ni bilo in včasih še vedno ni lahko.

Na festivalu so obiskovalci s številnimi vrhunskimi poznavalci zelišč in narave odkrivali tudi skrivnosti zdravilnih rastlin, ki pozitivno vplivajo na zdravje in počutje. Zeliščarka Jožica Bajc Pivec je predstavila moč črnega bezga, ki je prava zakladnica zdravja, in govorila o čarodejni moči rastlin v ljudski dediščini. Etnologinja Vlasta Mlakar je predavala o ljudskem zdravilstvu, naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat je nizal dejstva o tradicionalnih ekoloških znanjih in naravnih virih, mag. Nataša Ferant iz Inštituta iz hmeljarstva in pivovarstva je predstavila vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, poznavalec narave Mladen Krsnik pa rastlinsko prehrano, ki dviguje vitalno energijo.

Obiskovalci so na enem mestu preizkusili različne zeliščne produkte, spoznali ljudsko izročilo, povezano z zelišči, se udeležili delavnice spoznavanja in nabiranja zelišč v naravi, o delu z glino, pripravi naravnih mil, zeliščnih olj, pirinih piškotov, lesenih izdelkov in nakita, keramike, herbarija, zeliščnega peciva, pice ter žlikrofov. Prikazujejo tudi voščilnice iz suhega cvetja, dela se slike iz naravne ovčje volne, po želji z dodatki zelišč, okusite lahko bezgov sladoled iz ovčjega sira ali bezgovo cvrtje ter okusno zeliščno juho.

»S tem, ko so na enem mestu zbrani zeliščarji iz vse Slovenije, si lahko izmenjujejo svoje znanje in izkušnje. Tako tudi opogumljajo drug drugega,« je dogajanje povzela Aleksandra Gradišek, direktorica Zadruge Jarina.

Srečanje ljubiteljev zelišč, zdrave prehrane in narave, ki je letos potekalo že drugič, je s svojim nastopom obogatila pevka Ditka skupaj z učenci Glasbene šole Kokalj.

Festival so organizirali Zadruga za razvoj podeželja Jarina s partnerji, Društvo za razvoj Slivne in LAS Srce Slovenije.


Ustvarjalni organizatorji festivala Vida Kristan, Aleksandra Gradišek in Miloš Kimovec skupaj z ministrico dr. Aleksandro Pivec. Foto Sašo Radej

Udeleženci okrogle mize so poudarili pomen povezovanja in sodelovanja. Foto Sašo RadejUdeleženci okrogle mize so poudarili pomen povezovanja in sodelovanja. Foto Sašo Radej

Lara Lapajne Golob, mag. Tatjana Buzeti, dr. Aleksandra Pivec, Aleksandra Gradišek in Gregor Renčelj Foto Sašo Radej
Lara Lapajne Golob, mag. Tatjana Buzeti, dr. Aleksandra Pivec, Aleksandra Gradišek in Gregor Renčelj Foto Sašo Radej


Otroci so oblikovali z glino skupaj z rokodelko Barbaro Vrtačnik. 
Foto Sašo Radej


Zeliščarska tržnica. Foto Sašo Radej

Pevka Ditka je velika ljubiteljica zelišč. Foto Sašo Radej
Pevka Ditka je velika ljubiteljica zelišč. Foto Sašo Radej

Kruh z drožmi na Zeliščarskem festivalu. Foto Sašo Radej
Kruh z drožmi na Zeliščarskem festivalu, ki sta ga pripravili Sabina Zarnik in Vesna Vrtačnik.Foto Sašo Radej

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je sprehodila po stojnicah in okušala domače dobrote. Foto Sašo Radej
Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je sprehodila po stojnicah in okušala domače dobrote. Foto Sašo Radej